Slovenija

Osvobodilna fronta slovenskega naroda in njena narodnoosvobodilna vojska

Široka narodna podpora OF in osvobodilnemu boju je Vrhovnemu plenumu narekovala, da se je 16. novembra 1941 konstituiral v Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO), v predstavniško telo, ki edino »predstavlja zastopa, organizira in vodi slovenski narod na vsem njegovem ozemlju«. Njegova ustanovitev je bilo prvo dejanje v procesu ustanavljanja slovenske države, vsa naslednja dejanja so bila z njim v zgodovinski in pravni kontinuiteti. SNOO je temeljni kamen za svobodo samo- stojne slovenske države, je na začetku zgodovinskeg procesa odločitev in stvaritev, tako Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS), Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije in današnjega Državnega sveta Republike Slovenije.

Franc Leskovšek - Luka, Ivan Maček, Franc Rozman - Stane in Dušan Kveder - Tomaž, poveljniki narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, 22.junija 1941 so v Ljubljani ustanovili glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet. Prvi dve četi, Molniška in in Rašiška, sta nastali na  obrobju Ljubljane že poleti 1941.

Znak Osvobodilne fronte 15. maja 1942. v Ljubljani. Znak Triglava je postal glavni element kasniješega grba OF in novih oblasti in je tudi danes osrednji element grba Republike Slovenije. Aktivisti OF se po stenah pisali tudi razna gesla, trosili listke z bojnimi gesli, obešali slovenske zastave, rezali telefonske žice, borci narodne zaščite, ki jih je bilo v mestu sedem bataljonov, pa su izvajali tudi bojne akcije.

Graditev državnosti, uveljavljanje pravice do samoodločbe, povezovanje z narodi na ozemlju Jugoslavije

Proglas Vrhovnega plenuma OF 16. septembra 1943 o priključitvi »slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslavije«. Pet dni prej je Vrhovni plenum izdal proglas o ustanovitvi Narodnoosvobodilneg sveta za Primorsko Slovenijo in o njegovem prevzemu oblasti na Primorskem. Slovenski poročevalac IV/20, izdaja na osvobojenom ozemlju 25.septembra 1943.

Izvršni odbor OF je objavil odlok o sklicanju Zbora odposlancev narodnoosvobodilnih odborov že 28. januarja 1942

Izvršni odbor OF je objavil odlok o sklicanju Zbora odposlancev narodnoosvobodilnih odborov že 28. januarja 1942. Tri dni po kapitulaciji Italije, 11. septembra 1943, pa je izdal razglas o razpisu volitev v Zbor odposlancev slovenskega naroda. Istega dne je Glaveno poveljstvo NOV in pos izdalo razglas o splošni  mobilizaciji moških  med 17. in 45 letom v Narodno osvobodilno  vojsko Jugoslavije. Slovenski poročevalec IV/18, 17. september 1943.

Rajonski odbori OF v Ljubljani v letu 1941, ki sta jih povezovala mestni in okrožni odbor OF. Znotraj njih so delovali terenski in marskje tudi ulični odbori, v ustanovah, uradih in med obrtniki pa še tako imenovani »matični odbori OF« (npr.matični odbor zdravnikov, matični odbor duhovnikov, šolnikov).

Odbori so zbirali ljudi, zbirali obveščevalne podatke. Borcem osvobodilne vojske so pošiljali celo vagone raznega blaga. OF je že maja 1941 izdala prvo številko svojega glasila »Slovenski poročevalec«, ki so ga  tiskali v raznih skrivališčih v Ljubljani in zunaj nje ves čas vojne.

Slovenski Narodno osvobodilni se je na svojem tretjem zasedanju v Ljubljani

Slovenski Narodno osvobodilni se je na svojem tretjem zasedanju v Ljubljani Vrhovni plenum OF konstituiral v Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO) kot vrhovni predstavniški organ, Izdal je odloke o vključevanju slovenskih partizanskih čet v partizanskega naroda in njegovega gibanja za osvoboditev in odlok o posojilu narodne osvoboditve.

Zbor odposlancev slovenskega naroda

Iz Razglasa Izvršnega odbora OF o osvovoboditvi dela slovenskega ozemlja 12.septembra 1943:

»Vso blast na osvobojenom slovenskem ozemlju sta prevzeli osvobodilna fronta slovenskega naroda in narodno- oslobodilna vojska Slovenije kot sestavni del narodno- oslobodilne vojske Jugoslavije«.

Zasedanje Zbora odposlancev slovenskega narod od 1. do 3. oktobra 1943 v Kočevju. Izvoljenih je bilo okoli 800 odposlancev krajevnih odborov OF in vojaških enot. Na zboru je govorilo 58 gostov, poročevalcev in odposlancev in odposlank.

Deli sklepa Zbora odposlancev o predstavništvu in vodstvu slovenske narodno- osvobodilne borbe in začasnih organih ljudske oblasti slovenskega naroda v vojnem razdoblju. Zbor je sprejel tudi zaupnico Izvršnem odboru in 119 članski Vrhovni plenum OF (v njem je bilo 12 žensk) ter 40 člansko delegacijo za drugo zasedanje AVNOJ. Izvršni odbor in Vrhovni plenum sta bila hkrati Slovenski narodno osvobodilni odbor (SNOO). V vseh izvoljenih telesnih so bili člani iz ustanovnih skupin OF: komunisti, krščanski socialisti, sokoli in kulturni delevci.

 

Edvard Kardelj je v začetku septembra 1941 pisal Glavnemu poveljstvu slovenskih partizanskih čet:

»Poudarajte, da se se slovensko ljudstvo bori za nacionalno svobodo in za bratstvo z vsemi jugoslovenskimi narodi, da pa ne dovoli nikomur, da bi se vnaprej določale oblike bodočega sožitja slovenskega ljudstva z drugimi narodi Jugoslavije, z drugimi besedami, da hoče slovenski narod najprej doseči svojo neodvisnost in šele nato razpravljati o bodoči Jugoslaviji«.

Iz poročila sekretarja  IO OF Borisa Kidriča na  zboru odposlancev o delu Izvršnega odbora OF:

»Če ne bi bila organizirana Osvobodilne fronta slovenskega naroda, danes Slovencev kot naroda ne bi bilo več /.../ Ob ustanovitvi Osvobodilne fronte slovenskega naroda se je združilo, kar je pozitivnega v slovenski preteklosti s prelomno slovensko bodočnostjo. /.../ OF /je/ edini zakoniti predstavnik slovenskega naroda na naših slovenskih tleh«.

Iz govora odposlanke Marije Ivančič:

Štiri sinove so mi okupatorji pobili. Razumeli boste s kako tugo sem spremljala štiri rakve. Razumeli me boste, da sem zato prenesla, ker sem vedela, da sam dala svoje otroke v dar  za domovino, za osvoboditev slovenskega naroda.