Slovenija

Slovenci smo imeli v usodnem šasu toliko moči, da smo se uprli okupatorjem, si priborili osvoboditev, združitev in uveljavili pravico do samoodločbe ter si ustvarili samostojno državnost v okviru federativne Jugoslavije, leta 1991 pa smo uveljavili pravico povezave z drugim narodi.

Glavne točke tega razvoja, ki je tekel v težkem in ne-enakem boju z okupatorji, razvoja državnosti, združitve slovenskih ozemlji v suvereno državno tvorbo, uveljavitve pravice do  samoodločbe vključno s pravico povezave z drugimi narodi in povezovanja slovenskega  naroda z drugimi južnoslovanskim narodi, so tema tega prikaza.

Zasedanje AVNOJ. V prvi vrsti sede: Josip Broz Tito, Josip Vidmar, Edvard Kocbek, dr. Jože Rus in Moša Pijade

Josip Vidmar, predsednik IO OF: »Slovenski narod danes prvič po tisoč tristo letih nastopa kot enakopraven, samostojen in suveren narod, da ustvari državno tvorbo vskupnost z bratskimi narodi narodi Jugoslavije...«.

»V imenu slovenske delegacije zahtevam, da predsedstvo AVNOJ predlaga odlok o podelitvi naziva maršala Jugoslavije vrhovnemu komandantu NOV in POJ tovarišu Titu«.

Jaka Avšić, general in član Vrhovnega plenuma OF: »Slovenci si želimo edino svobodo, vendar ne samo nacionalno, ampak tudi socialno, moralno in narodno  v Jugoslaviji, da na svo0ji zemlji zaslužijo svoj kruh - dobijo in dosežejo tisto plačilo, kakršno bodo sposobni sami ustvariti«. Na pogovoru slovenske delegacije s Titom je  Avšič postavil vprašanje o rabi slovenskega jezika v bodoči skupni jugoslovenskega jezika v bodoči skupni jugoslovanski vojski. Titovo obljobo so delegati razumeli kot ohranitev slovenske narodne vojske kot enega od atributov slovenske državnosti.

Slovenski in hrvaški delegati 9. decembra na poti domov. Na čelu kolone hodi general Jaka Avšič, vodja pohoda slovenske delegacije
Vozovi z zbranim blagom v Črnomlju. Zbiralno akcijo » Za našo vojsko« so izvedil narodnoosvobodilni odbori.

Protivfašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ)

Delegati Ivan Novak, Josip Rus, dr. Lado Vavpotič, dr. Svetozar Riting in Tone Fajfar v Livnu. Zaradi hude nemeške ofenzive se delegacija ni mogla zbrati in je v Jajce odpotovalo le 15 delegatov, Edvard Kardelj pa je že bil v Jajcu

Dr. Metod Mikuž, član Vrhovnega plenuma OF in verski referent: »Ves slovenski narod je za svojo svojo svobodno deželo, za življenje v skupnosti, za novo federativno Jugoslavijo, v kateri bodo vsem narodom zagotovljene enakopravnost in nacionalna in nacionalna individualnost, vse demokratske pravice ter svobodo za neovirani razvoj in vsestranski«.

Edvard Kocbek, podpredsednik IO OF:»Medtem ko mi v tej zgodovinski noč z napori svojega političnega uma polagamo temelje nove državne skupnosti Južnih Salovanov, se ostali tovariži v vsej deželi borijo za svobodo naroda in boljšo prihodnost«.

Kocbek je v svojem govoru  poudaril »univerzalno humanistični značaj« narodnoosvobodilnega boja.

Slovenski narodnoosvobodilni svet

Slovenski narodnoosvobodilni svet je prvič zasedal 19.in 20. februarja 1944 v Črnomlju. SNOS je na prvem zasedanju 21 aktov. Kasneje pa še druge odloke, npr, o ustanovitvi Denarnega zavoda, organizaciji narodne zaščite, o pristojnosti glavnega tožilca, o ustanovitvi Znanstvenega inštituta in druge.

Slovesnost ob osvoboditvi Trsta 3. maja 1945. Slovenski partizani stražijo vojvodski stol na Gosposvetskem polju na Koroškem. Narodno osvobodilna vojska je maja 1945 osvobodila vse slovensko narodno ozemlje in tako za kratek čas uresničilo idejo o združitvi vseh Slovencev. Sedanji obseg je Republika Slovenija dobila po mirovni pogodbi z Italijo 1947 in 1954 z londonskim memorandumom.

Narodna vlada Slovenijet

Predsedstvo SNOS je 5.maja 1945 v Ajdovščini sprejelo zakon in ukaz o imenovanju Narodnr vlade Slovenije. 29.novembra 1945 je jugoslovenska ustavodajna skupščina razglasila Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, 17. januarja 1947 pa je ustavodajna skupščina LR Slovenije sprejala prvo slovensko ustavo.